Akademski slikar NIKOLAJ VOGEL

O svojem slikarskem delu

Kakorkoli pristopim k sliki, me vedno vznemirja ČAS v PROSTORU. Tako sem že v podiplomskem ciklu raziskoval, kako zaznati in ustvariti gibanje na sliki, kako reševati neločljivosti časa in prostora. Ukvarjal sem se s premišljenim nizanjem oblik v zaporedju, kar povzroča potovanje gledalčevega pogleda (gibanje njegovih oči) in ga vodi, da sledi času v prostoru (slike). To ustvarjalno iskanje na slikah sem označil kot tehno art in tehno natura art.*

Ciklus slik, ki je nastajal v zadnjih treh letih pa je izraz spremenjenega, drugačnega mišljenja. Začutil sem potrebo po spremembi svojega likovnega izraza in predvsem po novem odnosu do slike. Ta že od začetka nastajanja tega cikla ne poteka več posredeno, prek zavestnega slikarskega razmišljanja, ampak se oblikuje med samim ustvarjanjem. Povezava med menoj in sliko, ki jo ustvarjam, je neposredna, prav to pa mi omogoča, da z barvo, obliko, strukturo in prostorsko zasnovo jasneje in natančneje izražam svoje razpoloženje, občutke in čustva. Razstavljene slike so torej nastajale spontano, iz podzavestnega predajanja in prepuščanja ustvarjanju.

Med ustvarjanjem in takrat, ko je slika končana, se izogibam naslovom, ki bi sliko „omejevale“, jo zamejili z dogovorjenimi, določenimi besednimi pomeni. Zdi se mi, da to ni potrebno, da dokončni naslovi povedo manj, kot pove ne popolnoma določeno, odprto poimenovanje, ki gledalcu omogoča, da v sliki vedno znova odkriva svoj, poseben smisel. Kajti tako kot je zame ustvarjanje slike čustveno in duhovno dejanje, tudi gledalec slike ne sprejema le z razumom, mislijo, gleda in dojema jo tudi čustveno in duhovno.

Nikolaj Vogel, akademski slikar